Kulturno-gledališko društvo Reciklaža, Nad jezerom 3, 2235 Sveta Trojica
kgd.reciklaza@gmail.com
Logo KGD-Reciklaža Menu icon

»Ali v deveti deželi še raste škrlatni cvet?«: literarni natečaj za najboljšo sodobno pravljico

RAZPIS JE POTEKEL

Kulturno-gledališko društvo Reciklaža vas vljudno vabi k sodelovanju na literarnem natečaju za najboljšo sodobno pravljico »Ali v deveti deželi še raste škrlatni cvet?«. Vsebinska podlaga natečaja je ruska pravljica Škrlatni cvet, ki jo je po pripovedi hišne oskrbnice Pelageje napisal ruski pisatelj Sergej T. Aksakov in bo najbrž še posebej razveselila ljubitelje pravljice Lepotica in Zver, od katere se tako rekoč ne razlikuje. Pravljica Škrlatni cvet govori o začaranem mladeniču, ki ga lahko odreši le resnična ljubezen, kar je že od časov antike priljubljena pravljična tematika, zato bo njena posodobitev piscem nedvomno predstavljala velik izziv.

Pošiljanje prispevkov

Vaše besedilo pošljite v štirih izvodih v A4-kuverti, v katero vstavite še manjšo zaprto kuverto z vašimi podatki: ime, priimek, starost, naslov, elektronska pošta in telefonska oz. mobilna številka. Če želite, da prispevek objavimo pod psevdonimom, ga dopišite k zgornjim podatkom.

Besedila pošljite najkasneje do 22. junija 2015 in jih naslovite na

Kulturno-gledališko društvo Reciklaža,
Nad jezerom 3,
2235 Sveta Trojica,

s pripisom »Za literarni natečaj«.

Vsebinska navodila piscem

Preberite pravljico Škrlatni cvet ruskega pisatelja Sergeja T. Aksakova in jo bodisi v prozni bodisi v verzni obliki poskusite prestaviti v sedanjost, upoštevajoč zakonitosti pravljičnega žanra. V vaši pravljici naj se torej odražajo značilnosti današnje dobe, ne da bi dogajanje prostorsko ali časovno jasno opredeljevali, kar pomeni, da se mora pravljica dogajati »nekoč« in »v nekem kraju, deželi, mestu« oziroma na drugi izbrani lokaciji. Za pravljice niso značilni natančni opisi predmetov, likov in njihovega psihičnega stanja, liki so velikokrat celo brez imen. Kdo je sodobna lepotica, kdo začarana zver in kateri čarobni predmet je danes nadomestil škrlatni cvet, pa je stvar vaše domišljije.

Pogoji za sodelovanje

Edini pogoj je, da preberete pravljico Škrlatni cvet, katere prevod najdete na naši spletni strani.

Dolžina besedila

Pravljica v prozi lahko obsega največ 10000 znakov s presledki, pravljica v verzih pa največ 4000 znakov s presledki; če boste med vrsticami imeli presledek 1,5, bo dolžina v obeh primerih približno tri strani in pol A4-formata. Vsi prispevki naj bodo natipkani na računalnik in napisani s pisavo Times New Roman, katere velikost naj bo 12.

Zaključek natečaja

Zaključek natečaja bo v sredini septembra v Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Poskrbeli bomo za organiziran prevoz, izlet po Sveti Trojici, kosilo, kulturni program in prijetno druženje.

Sergej Timofejevič Aksakov
(1791 – 1859)

Sergej T. Aksakov je bil ruski pisatelj in literarni ter gledališki kritik, čigar najbolj priljubljeno delo je nedvomno pravljica Škrlatni cvet. Izšla je leta 1858 kot priloga k drugemu delu družinske trilogije, imenovanem Otroška leta Bagrovovega vnuka, v katerem Aksakov opisuje svoje otroštvo na južnem Uralu. Pravljico je napisal po pripovedi hišne oskrbnice Pelageje, ki je menda bila prava zakladnica različnih zgodb, zato jo je poimenoval Škrlatni cvet (pravljica hišne oskrbnice Pelageje).

Nagrade

1. nagrada za najboljši prispevek:

prenosni računalnik v vrednosti 500 evrov

makroteam

2. nagrada za najboljši prispevek:

druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika

zrc

3. nagrada za najboljši prispevek:

vikend paket z zajtrkom v Kaliska B&B garni hotelu

kaliska

Dodatne nagrade:

knjižne nagrade

lema

Posebna nagrada za najboljši osnovnošolski oz. srednješolski prispevek:

bon za božični izlet v izbrano evropsko prestolnico za dve osebi

leze

Nagrada za vse udeležence natečaja:
knjižna izdaja vseh prispelih besedil!

Strokovna žirija

 

SONY DSC

PETER REZMAN (1956) je pesnik, pisatelj in dramatik. Dolgoletni sodelavec, urednik in ustanovni član literarnega društva Hotenja, udeleženec projekta PreGlej in član umetniškega društva Integrali, sodelavec in član uredništva revije Mentor, dve leti urednik na medmrežnem portalu pesem.si. Njegov roman Zahod jame se je uvrstil med peterico finalistov za nagrado kresnik 2013. Piše tudi za otroke (Žvalinjak – zbirka 13 tematsko vezanih pesmi za otroke). Je član Društva slovenskih pisateljev. Foto: Katja Rezman.
Spletna stran: http://peterezman.si

 

 

kropej_webDr. MONIKA KROPEJ TELBAN (1956) je znanstvena svetnica in raziskovalka na Inštitutu za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V okviru sekcije za ljudsko slovstvo raziskuje ljudsko pripovedništvo, nesnovno kulturno dediščino in duhovno kulturo. Od leta 1998 ureja mednarodno znanstveno revijo Studia mythologica Slavica in spremljajočo knjižno zbirko. Od leta 2010 pa tudi knjižno zbirko Slovenski pravljičarji. Med njenimi pomembnejšimi knjižnimi objavami so dela Pravljica in stvarnost (1995), Karel Štrekelj – Iz vrelcev besedne ustvarjalnosti (2001); Od ajda do zlatoroga. Slovenska bajeslovna bitja (2008), A Treasury of Slovenian Folklore (2010), Supernatural Beings from Slovenian Myth and Folktale (2012) in Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic – Živalske pravljice in basni (2015). Leta 1996 je bila nagrajena z Zlatim znakom ZRC.
Več: http://isn.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/22

 

esad_webESAD BABAČIĆ (1965) je rojen v mešanem zakonu Bošnjaka in Hrvatice, živel je v delavskem okolju ljubljanskih Most in Vodmata, delal kot fizični delavec v pekarni, ustanovil novovalovsko skupino Via Ofenziva – njegova najbolj udarna pesem ima povedni naslov Proleter –, prve tekste je izdal pri 17 letih v ŠKUC-ovem M’zinu, pozneje študiral slovenščino in južnoslovanske jezike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, postal novinar na TV Slovenija, nastopal v epizodnih filmskih vlogah (Vse je pod kontrolo, Outsider, Zvenenje v glavi), posnel dokumentarec Kozara–Ljubljana–Kozara, ki je leta 1998 bil nagrajen na Festivalu neodvisnega filma in videa. Za pesem Donava je prejel mednarodno nagrado Hörbiger, njegova zbirka Prihodi, odhodi pa je bila nominirana za Jenkovo nagrado. Na 13. mednarodnem književnem srečanju Lirikonfest 2014 v Velenju je prejel književno nagrado velenjica–čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni pesniški opus. Izdal je dvojezično pravljico Kiti plavajo počasi. Foto: Katarina Rožanc
Spletna stran: http://www.esadbabacic.si

Sodelavci

Idejni pobudnik in vodja natečaja je predsednica Kulturno–gledališkega društva Reciklaža Sara Špelec, univ. diplomirana rusistka in primerjalna slovanska jezikoslovka, prevajalka ter mlada raziskovalka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo.

Soorganizator natečaja, grafični oblikovalec in oblikovalec spletne podobe je zastopnik društva Tine Dolžan, univ. diplomirani inženir in mladi raziskovalec v LMSE na Fakulteti za elektrotehniko.

Soorganizator zaključnega druženja bo že četrtič turistični vodnik Jože Ploj.

Za strokovno plat natečaja bo poskrbela znanstveno in literarno podkovana tričlanska žirija v sestavi Petra Rezmana, dr. Monike Kropej Telban in Esada Babačića.
Tematska ilustracija je delo ilustratorke Laure Ličer, ki že vrsto let uspešno sodeluje s slovenskimi pesniki in prozaisti.
Spletna stran: http://laura-licer.si
Izvedbo natečaja so omogočili: Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, MakroTeam d.o.o., ZRC Sazu, Kaliska B&B garni hotel, Lešnik & Zemljič, KUD Lema, EnaA.com, Gambit Trade, Društvo Slovenija Rusija, Riko in Krka.
trojica riko_prosojen dsr krka gambit enaa