Kulturno-gledališko društvo Reciklaža, Nad jezerom 3, 2235 Sveta Trojica
kgd.reciklaza@gmail.com
Logo KGD-Reciklaža Menu icon

»Akakij Akakijevič v plašču sodobnosti«: literarni natečaj za najboljšo kratko zgodbo

RAZPIS JE POTEKEL

Kulturno-gledališko društvo Reciklaža vas vljudno vabi k sodelovanju na vseslovenskem literarnem natečaju »Akakij Akakijevič v plašču sodobnosti«, s katerim obujamo v življenje literarno mojstrovino Plašč, nastalo izpod peresa ruskega pisatelja Nikolaja V. Gogolja.

Vsebina in namen natečaja

Ni naključje, da je novela Plašč večno aktualna, med drugim tudi zato, ker ima vsaka doba svoje Akakije Akakijeviče. Tokrat iščemo novodobnega Akakija, ki naj nastane izpod vašega peresa. Preberite torej novelo in upodobite osebo, ki bi ji zaradi načina življenja in idealov lahko rekli sodobni Akakij.

Pošiljanje prispevkov

Vaše besedilo in šifro pošljite v štirih izvodih v A4 kuverti, v katero vstavite še manjšo zaprto kuverto z vašimi podatki: ime, priimek, šifra, starost, naslov, elektronska pošta in telefonska oz. mobilna številka.

Besedila pošljite najkasneje do 13. februarja 2012 in jih naslovite na

Kulturno-gledališko društvo Reciklaža,
Nad jezerom 3,
2235 Sveta Trojica,

s pripisom »Za literarni natečaj«.

Smernice pisanja

Dogajanje naj bo postavljeno v današnji čas, prostorska umestitev zgodbe pa je poljubna. Žanrskih omejitev ni.

Pogoji za sodelovanje

Edini pogoj je, da se seznanite z Gogoljevo novelo Plašč.

Dostopnost prevoda novele Plašč

Prevod je najhitreje dostopen na naši spletni strani, obstajata pa še druga prevoda, ki ju dobite v knjižnicah.

Dolžina besedila

Besedilo naj s presledki obsega najmanj 6000 in največ 8000 znakov.

Zaključek natečaja

Zaključek natečaja bo aprila v Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Poskrbeli bomo za organiziran prevoz, izlet po Sv. Trojici, kosilo, kulturni program in prijetno druženje.

Nagrade

1. nagrada za najboljši prispevek:

prenosni računalnik v vrednosti 500 evrov

poklanja
notera-barvni

2. nagrada za najboljši prispevek:

bon za božično potovanje v izbrano evropsko prestolnico za dve osebi

poklanja
leze

Dve knjižni nagradi za prispevka, ki bosta literarno tako ali drugače izstopala:

Dama s psičkom: izbor kratke proze, novel in povesti Antona P. Čehova

poklanja
 studentska

Nagrada za vse udeležence natečaja:

knjižna izdaja vseh prispelih besedil!

Žirija

kermauner  DR. AKSINJA KERMAUNER (1956) je v Ljubljani rojena pesnica, pisateljica, učiteljica slovenščine in profesorica likovne umetnosti, učiteljica slepih – specialna in rehabilitacijska pedagoginja. Zaposlena je kot mobilna učiteljica na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, poučuje pa tudi na Pedagoški fakulteti v Kopru. Napisala je precej člankov o slepoti in slabovidnosti, s slepimi učenci uprizarjala 4 mjuzikle, z njimi posnela zgoščenko in videospot z naslovom Ljubezen na prvi dotik, izdala 20 knjig, med njimi znanstveno monografijo Na drugi strani vek ter dve tipni slikanici za slepe otroke. Je aktivna članica Sekcije za mladinsko književnost na Društvu slovenskih pisateljev in podpredsednica Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije. S svojim delom, knjigami ter nastopi v medijih in na konferencah po Sloveniji in po svetu skuša razbijati stereotipe o slepih in slabovidnih. Njena dela so bila deležna kar nekaj priznanj, domačih in tujih.

Spletna stran: Aksinja Kermauner, Dela na wikiviru

 

krajncMATEJ KRAJNC (1975) univerzitetni literarni komparativist, član Društva slovenskih pisateljev in Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ukvarja se s pisanjem avtorske poezije in proze ter s prevajanjem opusov pesnikov-glasbenikov in starejših tekstov epskega značaja iz angleščine, nemščine, italijanščine in francoščine (mdr. Alexander Pope: Ukradeni koder). Njegova prevajalska bibliografija šteje blizu trideset samostojnih prevajalskih in soprevajalskih knjižnih naslovov, avtorska pa blizu petdeset samostojnih knjižnih naslovov poezije, proze in strokovnih monografij o zgodovini glasbe. Ukvarja se tudi s kantavtorstvom (Izštekani, Sobotna noč, Kantfest, Festival šansona …), publicistiko in strokovno esejistiko s področja prevajanja in verzologije. Živi in ustvarja med Ljubljano in Celjem.

Spletna stran: http://www.matejkrajnc.com KUD LEMA

 

rakusa-slavinecBREDA RAKUŠA-SLAVINEC (1962) je bila od leta 1994 do 1998 strokovna sodelavka v Zvezi kulturnih organizacij Lenart, od leta 1998 naprej pa je vodja izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, in sicer v Območni izpostavi Lenart. Svojo poezijo je objavljala v literarnih revijah Mentor, Locutio, Sodobnost in Dialogi. Pisala je tudi za literarno prilogo revije Mladina. Leta 1994 je izdala samostojno pesniško zbirko Pajčevine, čemur je leta 1996 sledila še izdaja literarne kasete Simeon, potem pa se je s kulturo začela tudi profesionalno ukvarjati. Med drugim je več kot deset let organizirala mednarodni lutkovni pristan na območju Upravne enote Lenart in v Občini Lenart vodila literarno skupino. Kratko obdobje je bila tudi dopisnica Večera, Nedeljskega dnevnika in Dela. Danes živi in ponovno literarno ustvarja v Benediktu v Slovenskih goricah.

Sodelavci

Idejni pobudnik in vodja natečaja je predsednica Kulturno-gledališkega društva Reciklaža Sara Špelec, univ. diplomirana rusistka in primerjalna slovanska jezikoslovka ter podiplomska študentka na Oddelku za etnologijo, kulturno in socialno antropologijo.

Soorganizator natečaja in oblikovalec spletne podobe je zastopnik društva Tine Dolžan, univ. diplomirani inženir in mladi raziskovalec v LMSE na Fakulteti za elektrotehniko.

Pri oblikovanju projekta je sodelovala tudi Aleksandra Surla, študentka ruskega jezika in književnosti ter primerjalne književnosti in diplomantka na Oddelku za prevajalstvo.

Za strokovno plat natečaja bo poskrbela tričlanska žirija, katere del so Aksinja Kermauner – pisateljica in pesnica, Matej Krajnc – pesnik, pisatelj in prevajalec ter Breda Rakuša – Slavinec – vodja JSKD Lenart in pesnica.
Za grafično podobo natečaja je poskrbel Zvonko Pušnik – profesor likovne umetnosti.
Nagrade so omogočili naši sponzorji: Notera, Lešnik & Zemljič in Študentska založba
trojica