Kulturno-gledališko društvo Reciklaža, Nad jezerom 3, 2235 Sveta Trojica
kgd.reciklaza@gmail.com
Logo KGD-Reciklaža Menu icon


 
Avtor: Več avtorjev

Prevod: Darko Špelec

Ilustrator: Mojca Senegačnik

Urednik: Sara Špelec

Oblikovanje: Tine Dolžan

Založnik: Kulturno-gledališko društvo Reciklaža

Leto: 2018

Cena: 10 €

Naklada: 150 izvodov


 


 

Elektronski zbornik Črtica za tretje tisočletje [epub, pdf]

V pričujočem elektronskem zborniku so zbrane nagrajene in nenagrajene črtice, prispele na natečaj Črtica za 3. tisočletje. V strokovni žiriji so bili Breda Smolnikar, Goran Gluvić in Jože Kos Sine.
Literarna zavetnica je postala avtorica črtice Midva Nina Kremžar, ki je s svojim imenom, priimkom in podpisom ustoličena na Knjižnem kamnu.

Iz mnenja predsednice žirije

Na letošnji natečaj za najboljšo sodobno črtico (Črtica za 3. tisočletje), ki ga je za leto 2018 razpisalo Kulturno-gledališko društvo Reciklaža, je prispelo 147 črtic. /…/
Na natečaj so se prijavili tudi avtorji iz širšega prostora nekdanje Jugoslavije in enega od njih smo tudi nagradili. Zelo sem vesela, da je danes v tem kulturi tako neprijaznem času dana pišočim možnost prvih korakov v svet literature. Če se spomnimo samo Domačega prijatelja, literarnega časopisa, ki ga je v začetku 20. stoletja izdajal tovarnar František Vydra v Pragi kot prilogo svoji žitni kavi, smo lahko veseli, da je nekdo ob prodaji žitne kave razmišljal tudi o literarnem časopisu. In kako smo lahko veseli za slučajnost, da je Domači prijatelj segel v slovenske domove in da sta ob mnogih Slovencih, ki jim je Zofka Kveder, urednica tega časopisa, brala njihove prve literarne izdelke, tudi dva imenitna pisatelja, ki bi ju gotovo ne bilo, in to sta France Bevk in Prežihov Voranc. Zofkina kritiška vloga v tem časopisu je za Slovence neizmerljiva. Mlade literarne poti je treba nekje zaznati, treba je dati možnost, da se nova imena
pojavijo in da tudi lahko zorijo /…/
Breda Smolnikar

Uredniški uvod

Opomba pod črto ali črtica o (anti)kulturi 3. tisočletja

Rada bi govorila o prazniku literature, združevalni in zdravilni moči umetnosti in kulture, na kateri menda temelji slovenska država in zaradi katere se vsem šibijo kolena, polnijo denarnice, odpirajo vrata, meje in (tri desetletja zaprte) oči, rada bi na dolgo in široko razpredala o njenem pomenu za državno in lokalno skupnost, ki kulturo neizmerno spoštuje, jo z vrtoglavimi vsotami nagrajuje in bi naredila vse, da jo ohrani, da ji ne pristriže kril, da ji postavi oltar in si tudi na onem svetu zagotovi svojo skodelico kave, rada bi govorila o vsem, česar se ne da izmeriti, izračunati, izprazniti, opustošiti in iztrebiti, rada bi govorila o vseh, ki ne zategujejo pasov, ne jamrajo, ne kradejo, prevzemajo odgovornost za svoja nekulturna dejanja in se – ko za to napoči skrajni čas – kulturno umaknejo, rada bi imela rada, ljubila, oboževala, malikovala in pozabila, da za to nimam dovolj časa, denarja, volje, potrpljenja, lobističnih sposobnosti, političnih točk in da sem za to odločno preveč kulturna, preveč nemočna, preveč nevidna, preveč neslišna, preveč na dnu in da lahko spregovorim samo še *

Sara Špelec

Prenos: [epub], [pdf]


* pod črto