Iz predgovora urednice Sare Špelec
Tokrat smo se odločili združiti dva »narobe svetova«: Gogoljev svet zmešnjav v komediji Revizor in svet zmešnjav, o katerem beremo v dnevnem časopisju, natančneje, v časopisnih novicah. A nezdružljivost literarnega in neliterarnega žanra je samo navidezna – izbrana literarna klasika prikazuje zgolj »klasiko« našega vsakdanjika, ki jo iz dneva v dan razgaljajo časopisi, enkrat bolj, spet drugič manj domiselno, drugače: enkrat bolj, drugič manj literarizirano. Kakšen žanr se torej rodi, če gogoljevsko literarno tematiko posadimo v neliterarne, toge formalne okvire časopisne novice? Je iskanje takšnega »polliterarnega hibrida« sploh smiselno? Ali sploh obstaja ostra ločnica med literarnim in neliterarnim? V našem primeru gre za združevanje komedije, katere večni navdih je človeški vsakdanjik z vsemi njegovimi slabostmi vred, in časopisne novice, ki se prav tako napaja iz življenja. In ker je prav življenje vir navdiha za vse t.i. literarne in neliterarne zvrsti, ni mogoče govoriti o združevanju nezdružljivega – vsi smo otroci včasih bolj, včasih manj poetičnega oziroma literarno navdahnjenega življenja. Gogolj je navdih za Revizorja, natančneje za znamenito končno nemo sceno, dobil ob pogledu na sliko Poslednji dan Pompejev ruskega slikarja Karla Brjulova. Želel je, da igralci uprizorijo apokaliptično grozo, ki jo lahko izzove samo resnično življenje, medtem ko jo morata gledališče in časopis, vsak s svojimi izraznimi sredstvi, do skrajnosti poudariti, kar včasih privede do pravega absurda. In prav absurdnih situacij je tako v komedijah kot v časopisnih novicah velikokrat na pretek.
Natečajna revizorska tematika bi nedvomno obilneje obrodila v drugih žanrskih okvirih, oblečena denimo v kratko zgodbo ali
verze, vendar bi v tej preobleki predstavljala precej manjši literarni izziv. Nekatere je navidezno druženje nezdružljivega odvrnilo od pisanja, drugi pa so izziv pogumno sprejeli, ne glede na to, kakšno čudno literarno novotvorbo bodo morda vzgojili. Še posebej me veseli, da je na natečaju sodelovalo veliko mladih, katerih novice so pogosto sveže in precej neobremenjene z dnevnim političnim dogajanjem.
Iz mnenja žirantke mag. Ane Porenta
Zanimiv literarni izziv – prebrati Revizorja in napisati časopisno novico. Prepričana sem, da so prvi del storili vsi avtorji in posebno vrednost projekta vidim v širjenju bralskih obzorij. Na natečaj je prispelo 38 besedil, ki so večinoma upoštevala tako izhodiščno besedilo kot tudi žanr, nekateri pa so se vseeno lotili kratke zgodbe, dramskega besedila ali celo pesmi. Vanje so večinoma vpletali aktualnost našega vsakdanjika, redkeje so posegali po preteklih in oddaljenejših dogodkih. Sporočilo zapisov je od takih, ki so prav blizu Gogoljevemu Revizorju, nekateri pa so znali tudi to aktualizirati. In končna ugotovitev: svet se spreminja, ljudje in njihove navade pa malo manj.
Člani strokovne žirije: Ivo Stropnik, mag. Ana Porenta in Marjan Pungartnik.
1. nagrada: Majda Arhnauer Subašič, 2. nagrada: Marinka Marija Miklič, 3. nagrada: Rezka Povše.
