Kulturno-gledališko društvo Reciklaža, Nad jezerom 3, 2235 Sveta Trojica
kgd.reciklaza@gmail.com
Logo KGD-Reciklaža Menu icon

Literarni natečaj za najboljšo kratko zgodbo »Krasna nova Evropa«

RAZPIS JE POTEKEL

Kulturno-gledališko društvo Reciklaža vas vljudno vabi k sodelovanju na literarnem natečaju za najboljšo kratko zgodbo »Krasna nova Evropa«. Čeprav naslov zelo očitno namiguje na znamenito antiutopijo Krasni novi svet Aldousa Huxleya in na vsebinsko sorodne romane, kakršna sta, denimo, Zamjatinov Mi in Orwellow 1984, ni treba, da se navezujete nanje. Ime natečaja je zgolj prispodoba spreminjajoče se podobe sveta, natančneje Evrope, v kateri živimo oziroma bomo zaživeli v prihodnosti. Kratke zgodbe so potemtakem lahko antiutopične, utopične, parodične, realistične, osnovane na resničnih dogodkih in tako naprej. Skratka: ni meja! Pridržujemo si le pravico do zavrnitve prispevkov, ki bi na kakršenkoli način žalili človeško dostojanstvo ali se posluževali sovražnega govora.
Prvonagrajenec bo poleg finančne nagrade dobil še častni naziv Literarni zavetnik.

Pošiljanje prispevkov

Vaše besedilo pošljite v štirih izvodih v A4-kuverti, v katero vstavite še manjšo zaprto kuverto z vašimi podatki: ime, priimek, starost, naslov, elektronska pošta in telefonska oz. mobilna številka. Če želite, da prispevek objavimo pod psevdonimom, ga dopišite k zgornjim podatkom.

Besedila pošljite najkasneje do 20. junija 2016 in jih naslovite na

Kulturno-gledališko društvo Reciklaža,
Nad jezerom 3,
2235 Sveta Trojica,

s pripisom »Za literarni natečaj«.

Vsebinska navodila piscem

Tematsko se ne navezujte na znane antiutopije, kakršne so Krasni novi svet, Mi ali 1984. Ime natečaja je zgolj prispodoba spreminjajoče se podobe sveta, natančneje Evrope, v kateri živimo oziroma bomo zaživeli v prihodnosti. Kratke zgodbe so potemtakem lahko antiutopične, utopične, parodične, realistične, osnovane na resničnih dogodkih in tako naprej. Skratka: ni meja! Pridržujemo si le pravico do zavrnitve prispevkov, ki bi na kakršenkoli način žalili človeško dostojanstvo ali se posluževali sovražnega govora

Dolžina besedila

Zgodba je lahko dolga največ avtorsko polo, se pravi 30.000 znakov s presledki oziroma približno 16 strani. Vsi prispevki naj bodo natipkani na računalnik in napisani s pisavo Times New Roman v velikosti 12.

Zaključek natečaja

Zaključek natečaja bo v sredini septembra v Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Poskrbeli bomo za oglede krajevnih oziroma okoliških zanimivosti, kosilo in prireditev, skratka: za celodnevni družabni in kulturni dogodek.

Nagrade

1. nagrada za najboljši prispevek:

denarna nagrada v vrednosti 500 evrov in
častni naziv Literarni zavetnik

2. nagrada za najboljši prispevek:

tablični računalnik v vrednosti 300 evrov

3. nagrada za najboljši prispevek:

druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika

Dodatna nagrada:

bon za božični izlet v izbrano evropsko prestolnico za dve osebi

Dodatne knjižne nagrade

Deset do petnajst najboljših zgodb po izboru strokovne žirije bomo objavili v knjižni obliki, vse zgodbe pa bodo objavljene v elektronskem zborniku.

Strokovna žirija

Dr. BOŽIDAR JEZERNIK (1951) je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V letih 2003-2007 je bil dekan Filozofske fakultete in je vodja več programskih skupin ter raziskovalnih projektov, med drugim vodja skupine Slovenske identitete v evropskem in svetovnem kontekstu. Napisal je več knjig o italijanskih, nemških in jugoslovanskih koncentracijskih taboriščih, med njimi tudi Goli otok – Titov gulag, prevedeno v tri jezike. Njegova knjiga Wild Europe (Divja Evropa) je prevedena v sedem jezikov. Za knjigo Kava – čarobni napoj je prejel visoko mednarodno priznanje Gourmand Award Best in the World 2014, za knjigo Nacionalizacija preteklosti pa priznanje odlični v znanosti Agencije Republike Slovenije za znanost. Leta 2014 je pri Založbi Modrijan izšla njegova knjiga Mesto brez spomina: javni spomeniki v Ljubljani. Leta 2015 je prejel Murkovo nagrado.
Več: Božidar Jezernik

ŽELJKO PEROVIĆ (1961, Visoko, Bosna in Hercegovina) piše poezijo, do zdaj izdal tri pesniške zbirke v slovenščini (Podarjeni glasovi, Kapljevina, Sinapse) in dve v maternem jeziku (Utiha, Golim sinapsama). Ukvarja se tudi s prevajanjem proze in poezije iz hrvaščine, srbščine in bosanščine v slovenščino ter obratno. Med drugim je v slovenščino prevedel zbirko kratke proze hrvaškega pisatelje Roberta Mlinarca Vse o vetrnicah; z Ninom Flisarjem, Marjanom Pungartnikom in Josipom Ostijem je v slovenščino prevedel panoramo novejše bosanskohercegovske poezije Zmanjkuje prostora …; v hrvaščino je prevedel roman Skarabej i vestalka Ferija Lainščka in izbor iz poezije Iva Stropnika Dizanje kamena … Prevode in lastno poezijo je objavljal v več revijah v Sloveniji in drugod. Leta 1994 je prejel prvo nagrado za poezijo revije Mladika, leta 2013 lirikonov zlat za revijalne prevode hrvaških, srbskih in bosanskohercegovskih avtorjev, leta 2015 je bil urednik za poezijo pri projektu Rokerji pojejo pesnike in dobitnik prve nagrade po izboru žirije na Pesniškem turnirju v Mariboru.
Foto: Katarina Juvančič. Več: Željko Perović

Dr. ALENKA BARTULOVIĆ (1981, Sarajevo, Bosna in Hercegovina) je raziskovalka in docentka za področje kulturne in socialne antropologije na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njena doktorska disertacija je leta 2013 pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izšla kot znanstvena monografija z naslovom »Nismo vaši!«: antinacionalizem v povojnem Sarajevu. Knjiga je bila nagrajena z nagrado ARRS odlični v znanosti. Objavila je vrsto znanstvenih člankov v domačih in mednarodnih revijah in zbornikih, predstavila pa je tudi več prispevkov na mednarodnih konferencah. Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo je trenutno nadomestna predavateljica Etnologije Balkana. Sodeluje tudi v različnih projektih, ki zadevajo vprašanja migracij in integracije in je soustanoviteljica društva AnKlaB: Društva za kulturno kontaminacijo. Njena osrednja področja raziskovanja so: (anti)nacionalizem, identifikacijski procesi, pomnjenje in pozabljanje, konstrukcije Drugega, antropologija meja in konfliktov, uporniške diskurzivne prakse, popularna kultura (glasba in manjšine), antropologija spola in agrarna antropologija.
Foto: Bor Slana. Več: Alenka Bartulović

ELENA PEČARIČ (1971) je družbeno in politično angažirana univ. dipl. filozofinja in sociologinja kulture, zaposlena na YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa kot strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih. Je tudi urednica spletnega medija Za-misli.si, kolumnistka in novinarka. Leta 2007 je kandidirala za predsednico RS. Je avtorica knjige EUtropija, kritike Lizbonske pogodbe in politike EU, ki je izšla pri založbi Sanje. Drobec njenega življenja in političnega angažmaja prikazuje dokumentarec Elena. Zelo rada snema kratke ironične in provokativne video posnetke, npr. kontra Pahorju.

Sodelavci

Idejni pobudnik in vodja natečaja je predsednica Kulturno–gledališkega društva Reciklaža Sara Špelec, univ. diplomirana rusistka in primerjalna slovanska jezikoslovka, prevajalka ter mlada raziskovalka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo.
Soorganizator natečaja, grafični oblikovalec in oblikovalec spletne podobe je zastopnik društva Tine Dolžan, univ. diplomirani inženir.
Soorganizator zaključnega druženja bo že četrtič turistični vodnik Jože Ploj.
Posebna zahvala gre Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah in županu Darku Frasu, brez katerega ne bi bilo prve nagrade.
Medijski sponzor natečaja je spletni portal Med.Over.Net.
Za strokovno plat natečaja bo poskrbela znanstveno in literarno podkovana štiričlanska žirija v sestavi dr. Božidarja Jezernika, Željka Perovića, doc. dr. Alenke Bartulović in Elene Pečarič.
Tematska ilustracija je delo ilustratorke Laure Ličer, ki že vrsto let uspešno sodeluje s slovenskimi pesniki in prozaisti.
Spletna stran: http://laura-licer.si
Izvedbo natečaja so omogočili: Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, MakroTeam d.o.o., Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Gostilna Šiker in Turistična agencija Lešnik & Zemljič.
Za dodatne knjižne nagrade se zahvaljujemo Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Knjigarni Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Založbi Modrijan in Založbi Beletrina.