Literarni natečaj za najboljšo kratko zgodbo »Krasna nova Evropa«
RAZPIS JE POTEKEL
Pošiljanje prispevkov
Vaše besedilo pošljite v štirih izvodih v A4-kuverti, v katero vstavite še manjšo zaprto kuverto z vašimi podatki: ime, priimek, starost, naslov, elektronska pošta in telefonska oz. mobilna številka. Če želite, da prispevek objavimo pod psevdonimom, ga dopišite k zgornjim podatkom.
Besedila pošljite najkasneje do 20. junija 2016 in jih naslovite na
Kulturno-gledališko društvo Reciklaža,
Nad jezerom 3,
2235 Sveta Trojica,
s pripisom »Za literarni natečaj«.
Vsebinska navodila piscem
Dolžina besedila
Zaključek natečaja
Nagrade
1. nagrada za najboljši prispevek:
denarna nagrada v vrednosti 500 evrov in
častni naziv Literarni zavetnik
2. nagrada za najboljši prispevek:
tablični računalnik v vrednosti 300 evrov
3. nagrada za najboljši prispevek:
druga izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika
Dodatna nagrada:
bon za božični izlet v izbrano evropsko prestolnico za dve osebi
Dodatne knjižne nagrade
Deset do petnajst najboljših zgodb po izboru strokovne žirije bomo objavili v knjižni obliki, vse zgodbe pa bodo objavljene v elektronskem zborniku.
Strokovna žirija
Dr. BOŽIDAR JEZERNIK (1951) je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V letih 2003-2007 je bil dekan Filozofske fakultete in je vodja več programskih skupin ter raziskovalnih projektov, med drugim vodja skupine Slovenske identitete v evropskem in svetovnem kontekstu. Napisal je več knjig o italijanskih, nemških in jugoslovanskih koncentracijskih taboriščih, med njimi tudi Goli otok – Titov gulag, prevedeno v tri jezike. Njegova knjiga Wild Europe (Divja Evropa) je prevedena v sedem jezikov. Za knjigo Kava – čarobni napoj je prejel visoko mednarodno priznanje Gourmand Award Best in the World 2014, za knjigo Nacionalizacija preteklosti pa priznanje odlični v znanosti Agencije Republike Slovenije za znanost. Leta 2014 je pri Založbi Modrijan izšla njegova knjiga Mesto brez spomina: javni spomeniki v Ljubljani. Leta 2015 je prejel Murkovo nagrado.
Več: Božidar Jezernik
ŽELJKO PEROVIĆ (1961, Visoko, Bosna in Hercegovina) piše poezijo, do zdaj izdal tri pesniške zbirke v slovenščini (Podarjeni glasovi, Kapljevina, Sinapse) in dve v maternem jeziku (Utiha, Golim sinapsama). Ukvarja se tudi s prevajanjem proze in poezije iz hrvaščine, srbščine in bosanščine v slovenščino ter obratno. Med drugim je v slovenščino prevedel zbirko kratke proze hrvaškega pisatelje Roberta Mlinarca Vse o vetrnicah; z Ninom Flisarjem, Marjanom Pungartnikom in Josipom Ostijem je v slovenščino prevedel panoramo novejše bosanskohercegovske poezije Zmanjkuje prostora …; v hrvaščino je prevedel roman Skarabej i vestalka Ferija Lainščka in izbor iz poezije Iva Stropnika Dizanje kamena … Prevode in lastno poezijo je objavljal v več revijah v Sloveniji in drugod. Leta 1994 je prejel prvo nagrado za poezijo revije Mladika, leta 2013 lirikonov zlat za revijalne prevode hrvaških, srbskih in bosanskohercegovskih avtorjev, leta 2015 je bil urednik za poezijo pri projektu Rokerji pojejo pesnike in dobitnik prve nagrade po izboru žirije na Pesniškem turnirju v Mariboru.
Foto: Katarina Juvančič. Več: Željko Perović
Dr. ALENKA BARTULOVIĆ (1981, Sarajevo, Bosna in Hercegovina) je raziskovalka in docentka za področje kulturne in socialne antropologije na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njena doktorska disertacija je leta 2013 pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izšla kot znanstvena monografija z naslovom »Nismo vaši!«: antinacionalizem v povojnem Sarajevu. Knjiga je bila nagrajena z nagrado ARRS odlični v znanosti. Objavila je vrsto znanstvenih člankov v domačih in mednarodnih revijah in zbornikih, predstavila pa je tudi več prispevkov na mednarodnih konferencah. Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo je trenutno nadomestna predavateljica Etnologije Balkana. Sodeluje tudi v različnih projektih, ki zadevajo vprašanja migracij in integracije in je soustanoviteljica društva AnKlaB: Društva za kulturno kontaminacijo. Njena osrednja področja raziskovanja so: (anti)nacionalizem, identifikacijski procesi, pomnjenje in pozabljanje, konstrukcije Drugega, antropologija meja in konfliktov, uporniške diskurzivne prakse, popularna kultura (glasba in manjšine), antropologija spola in agrarna antropologija.
Foto: Bor Slana. Več: Alenka Bartulović
ELENA PEČARIČ (1971) je družbeno in politično angažirana univ. dipl. filozofinja in sociologinja kulture, zaposlena na YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa kot strokovna vodja programa Neodvisno življenje hendikepiranih. Je tudi urednica spletnega medija Za-misli.si, kolumnistka in novinarka. Leta 2007 je kandidirala za predsednico RS. Je avtorica knjige EUtropija, kritike Lizbonske pogodbe in politike EU, ki je izšla pri založbi Sanje. Drobec njenega življenja in političnega angažmaja prikazuje dokumentarec Elena. Zelo rada snema kratke ironične in provokativne video posnetke, npr. kontra Pahorju.
Sodelavci
Soorganizator natečaja, grafični oblikovalec in oblikovalec spletne podobe je zastopnik društva Tine Dolžan, univ. diplomirani inženir.
Soorganizator zaključnega druženja bo že četrtič turistični vodnik Jože Ploj.
Posebna zahvala gre Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah in županu Darku Frasu, brez katerega ne bi bilo prve nagrade.
Medijski sponzor natečaja je spletni portal Med.Over.Net.
Spletna stran: https://laura-licer.si